Vzreja fazanov

"Prostovojstvo" - Vodja vzreje

Na območju rudnika Trbovlje - Hrastnik lovska družina Trbovlje ob pomoči še živečih lokalnih podjetij že vrsto let vzreja zajce, zadnjih par let pa tudi fazane. Namen vzreje je poselitev okoliških gozdov z omenjenima vrstama. Poselitev in uravnoteženje populacije je zaradi velike količine plenilcev dolgotrajen proces, a ne nemogoč. Vsi člani lovske družine delo opravljajo prostovoljno v svojem prostem času.

"Dom" - velika kletka

Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica ki spada v družino poljskih kur. Njegova domovina je Azija, med ekvatorjem in vse do 50° severne širine do sibirskih step. Po zgodovinskih podatkih so prenesli fazana iz Azije že stari Grki, pri nas pa so jih gojili že stari Rimljani.

Fazan je bil sprva stepska žival. V Evropi se je prilagodil na povsem drugo okolje. Rad ima obdelan poljedelski svet, ki se prepleta s številnimi gozdovi, gozdiči, zaraščenimi bregovi rek, potokov in kanalov. Najugodnejši za njega so manjši mešani gozdovi z dobro podrastjo, ki jih obdaja obdelan svet. Najdemo ga na višini do 400 m nadmorske višine na območjih kjer prevladujejo rahlo humozna, peščena do peščeno ilovnata, topla in hitro odcedna tla. Fazan ima rad toploto in se rad zadržuje na sončnih mestih. Najugodnejši so predeli s srednjo letno temperaturo 9 – 10 °C.

Fazan je vsejed. Od rastlinske hrane se hrani z vsemi rastlinskimi deli: s semeni žita, trav, detelj in zelišč, s plodovi drevesnih in grmovnih vrst, z zelenimi listi, stebelci, cvetnimi glavicami, cvetovi in gomoljčki. Od živalske hrane se hrani predvsem z žuželkami in njihovimi ličinkami, pa tudi s polži, črvi, manjšimi žabicami, mladimi plazilci in drobnimi glodavci. Od zrnja kmetijskih rastlin ima fazan najraje koruzo in pšenico

"Voda" - življenje jo potrebuje

Je dnevni ptič. Prenočuje na drevesih z vodoravnimi vejami, najraje na iglavcih blizu debla ali grmih, poleti večkrat tudi na tleh. Pri spanju da fazan glavo med perutnico. Samci se približno uro pred sončnim vzhodom oglasijo z gredi. Hrani se peš, dve uri zjutraj in 2-3 ure zvečer. Razen prenočevanja preživi fazan ves preostali čas na tleh. Leti na krajših razdaljah, lahko tudi hitro teče.

Samec se loči od samice po obarvanosti perja, po daljšem repu, ostrogah, teži in velikosti. Od fazanke, ki je manjša in bolj enotno rjavosivo obarvana ga ločimo tudi v letu. Njegovo perje je pretežno rjave barve medtem ko je glava zelena in modra. Okoli oči ima perje rdeče barve. Odrasel fazan – samec doseže v povprečju 80 – 90 cm dolžine pri čemur pripada repu 45 – 50 cm. Z razprtimi krili meri 70 – 80 cm. Samica doseže dve tretjini velikosti samca. Ima zelo dober in oster vid. Oči ima velike, rdeče z okroglim obročkom. Njegovo vidno polje je zelo široko, vidi tudi navzgor in navzdol.

"Dvorjenje" - boj za samice

Fazan je poligamna žival. V času razmnoževanja se pari z več fazankami. Tudi fazanka ni zvesta samo enemu samcu in se je pripravljena pariti z vsakim samcem. Nagon se zbudi ko se vreme otopli, običajno konec marca. Pri fazanu traja nagon po parjenju najmanj 2 meseca pri fazankah pa kakih 20 dni. Samec izbere teritorij ki obsega od 0,5 – 2 ha površine kjer s svojim glasom privablja samice. Okrog njega se zbere največkrat od 4 – 8 samic, ki jih rasti v jutranjih urah na istem mestu. Gnezdi na tleh, na mestih kjer je primerno kritje in dovolj hrane, v gozdičih, na polju, ob robu gozda, izbira mesta pa je odvisna tudi od stopnje vegetacije. Zgodi se da nosi več fazank v eno gnezdo, nosijo tudi izven gnezda pa tudi v jerebičje ali račje gnezdo. Fazanka začne nesti 8 - 10 dni po začetku parjenja, znese od 8 do 18 jajc in v normalnem vremenu znese eno jajce v 32 urah. Glede na število jajc je čas nesnosti od 16 do 26 dni. Jajca so enotno obarvana in so lahko sivo zelena, olivna, belo rumena in rjavo zelena. Valiti začne dan ali dva po tem ko je znesla zadnje jajce. Vali 24 dni.

Fazanje mladiče do desetega tedna starosti imenujemo kebčki. Kebčki so sivorumenkaste barve z rdečkastim tonom, preko glave in hrbta pa imajo tri temne črte od katerih je srednja precej širša. Po treh do štirih dneh so pri kebčkih že vidna prva krilna peresa.