25. junij 2014

Anduht s Tinkaro Kovač

"Rdeča" - kri, barva revirjev

Tradicionalni Nohšiht smo, čerpav z nekaj premora, tudi letos sklenili z Anduhtom. Publiko so ogreli in v večer popeljali Divje rože. Kot posladek pa je v Trbovljah letos prvič nastopila čedna pevka, flavtistka in pedagoginja Tinkara Kovač, ki nas je ob spremljavi svojega benda popeljala po svojem širokem glasbenem repertoarju in še enkrat dokazala, da sodi v sam vrh slovenske glasbene scene.

24. junij 2014

Prikazna vaja v Pleskem

"630 barov" - agregat za hidravlično orodje

Ekipa trboveljskih poklicnih in prostovoljnih gasilcev je v kamnolomu Plesko uprizorila nadvse zanimivo prikazno vajo gašenja in tehničnega reševanja. Slednje ne zahteva le surove moči in orodja, temveč tudi poznavanje osnov fizike, ker so gasilci na kraju nesreče ponavadi še pred reševalci, pa tudi obsežno znanje iz nudenja prve pomoči. Demonstracija reševanja v prometni nesreči ukleščene osebe je potekala s sodobnim hidravličnim orodjem, prikaz gašenja začetnega požara pa z gasilniki na prah in ogljikov dioksid. Da lahko manjši začetni požar s sicer preudarnim ravnanjem pogasimo sami, je pokazal gasilec, ki se je gašenja lotil brez zaščitne obleke, celo v kratkih rokavih. A naj to ne bo zgled, naše zdravje je na prvem mestu. Ob morebitni nepriliki pa ne odlašajmo s klicem na številko 112! Vsaka sekunda šteje.

14. junij 2014

Linz, 4. del

"Voz" - parna brizgalna
Johann Rosenbauer je ustanovil podjetje za dobavo in prodajo gasilske opreme leta 1866 v Linzu. V želji po izdelavi lastne gasilske opreme se je leta 1906 Konrad Rosenbauer povezal s Heinrichom Kneitschelom, ki je bil pred tem vodja proizvodnje v tovarni gasilske opreme Flader. Skupaj sta nato izdelovala opremo pod imenom Rosenbauer & Kneitschel in 1913 ustvarila tale tehnični biser, ki ga krasi parna brizgalna, za dovoz do požarišča pa sta mu služila dva konja. Prodan je bil tovarni papirja Nettingsdorf v Linzu, sedaj pa je na ogled v Linškem grajskem muzeju.

13. junij 2014

Linz, 3. del

"Slovenski obisk" - Ars Electronica Center

Ars Electronica Center (AEC), muzej prihodnosti, ki se danes bohoti z več kot 3000 m² razstavnih površin in je bil v končno formo dograjen v letu 2009, nam ponuja povsem novodobno izkušnjo. Tu razstavni eksponati v nasprotju s klasičnimi muzeji in galerijami nagovarjajo obiskovalca k interakciji in sodelovanju. Ars Electronica festival enkrat na leto sem privabi umetnike, znanstvenike in raziskovalce iz celega sveta. Festival je ugledal luč sveta 18. septembra 1979 in že kmalu zatem pritegnil pozornost mednarodne javnosti. Njegova specifična usmerjenost na področje umetnosti, tehnologije in družbe pa ga še vedno dela edinstvenega na svetu.

12. junij 2014

Linz, 2. del

"Linzer Mariendom" - Nova katedrala, Linz

Ta vsemogočna Rimskokatoliška katedrala je začela nastajati 1855, ko je škof Franz-Josef Rudigier zanjo začel snovati gradbene načrte, temeljni kamen pa je bil položen 1862. Z 20 tisoč sedeži je bila to največja, a ne najvišja zgradba. Prvotno zasnovanega višjega zvonika oblasti takrat niso dovolile, saj je veljal sklep, da nobena zgradba v Avstro-Ogrski ne sme biti višja od južnega stolpa katedrale Sv. Štefana na Dunaju. Tako je zvonik s 135 metri dva metra nižji od tistega na katedrali na Dunaju. Omembe vredna so tudi okna iz barvnega stekla. Najbolj znano "Linško okno" prikazuje zgodovino mesta, medtem ko druga krasijo portreti sponzorjev. Med drugo svetovno vojno poškodovanih oken, zlasti na južnem delu stavbe, pa niso restavrirali, temveč so jih nadomestili kar z motivi sodobnih umetnosti.

09. junij 2014

Linz, 1. del

"Noč" - ARS Electronica Center
Kjer Donava dela zavoj, tam leži Linz - prestolnica dežele Zgornje Avstrije. Mesto so ustanovili Rimljani in ga prvotno poimenovali Lentia, verjetno po keltskem izrazu "lentos", ki pomeni ovinek ali zavoj. Z nemškim imenom Linze je mesto prvič omenjeno leta 799. Med drugo svetovno vojno Linz postane industrijsko mesto s kemično in jeklarsko industrijo. Veliko tovarn se je vanj preselilo še iz Češkoslovaške. Donava pa je predstavljala mejo med ameriškimi in sovjetskimi vojaškimi silami. Danes je mesto razpoznavno predvsem po mednarodem festivalu Ars Electronica, ki se odvija že od leta 1979.

01. junij 2014

Majda Drnovšek

"Čestitke ob otvoritvi razstave" - Branko Železnik

Majda Drnovšek se umetniško udejstvuje že od otroštva, od leta 2000 pa je tudi članica Društva revirskih likovnikov RELIK. V različnih kolonijah po Sloveniji je pridobivala izkušnje iz različnih likovnih tehnik, najbolj pa so jo pritegnile prav slikarstvo, grafika in risba. Zvesto se udeležuje likovnih natečajev kjer posega po najvišjih priznanjih. Med drugim je dobitnica Zlate palete, najžlahtnejšega priznanja Zveze likovnih društev Slovenije. Majda je po naravi perfekcionistka, žene jo želja po napredovanju in iskanju vedno novih meja. Njena barvita razstava bo na ogled v Novi galeriji Delavskega doma Trbovlje še do 18. junija 2014. Vabljeni!