 |
| "Utrdba" - zatočišče škofov |
Salzburški grad je z 250 metri dolžine in 150 metri širine ena največjih srednjevaških utrdb v Evropi. Gradnja utrdbe se je začela 1077 v času vladavine škofa Gebharda von Helfensteina. V prvotni zasnovi je obsegal le leseno obzidje, kasneje pa so bili zgrajeni številni stolpi in okroglo obzidje.
 |
| "Obzidje" - okrog in okrog |
Leta 1515 je Mathäus Lang von Wellenburg zarisal prvo zamisel o zelo primitivni vzpenjači, s katero bi iz doline tovorili dobrine na zgornje dvorišče gradu. Vzpenjača je danes modernizirana in je namenjena prevozu potnikov na grad in je najverjetneje najstarejša operativna železnica na svetu.
 |
| "Moč" - Obramba se je okrepila |
Trdnjava je bila v svoji zgodovini oblegana le v času kmečke vojne leta 1525, ko je skupina rudarjev, kmetov in meščanov poskušala odstaviti nadškofa Mathäusa Langa, a ji ni uspelo zasesti gradu. V času tridesetletne vojne je nadškof Count Paris okrepil obrambo in utrdbi dodal shrambo smodnika ter stražarnice. V času Napoleonove "Vojne druge koalicije" je bil grad leta 1800 brez boja predan francoski četi, ki jo je vodil general Jean Victor Marie Moreau. Zadnji nadškof Hieronymus von Colloredo pa je pobegnil na Dunaj.
 |
| "Muzej" - zgodovinska pot po gradu |
Grad je bil obnovljen konec 19. stoletja in je danes postal velika turistična atrakcija. Od leta 1892 pa na grad vozi tudi vzpenjača. V času prve svetovne vojne je grad služil kot zapor italijanskih vojnih ujetnikov. Utrdba je ena najbolje ohranjenih v Evropi. Salzburški grad je bil izbran tudi za glavni motiv prvega priložnostnega kovanca Nonnberške opatije, kovanega 5. aprila 2006.
 |
| "Oder" - prostor za javne prireditve |
Grajske sobane so danes prirejene v muzejske in prireditvene prostore. Po utrdbi je speljana urejena zgodovinska pot, kjer z zvočnim vodičem spoznavamo zgodovino gradu. Z razgledne točke pa si je mogoče ogledati tudi celotno mesto.
 |
| "Nakit" - zlata ni manjkalo |
Zlata zbornica je ena najlepše opremljenih knežjih sob. Ob daljših stenah so razvrščene klopi, bogato okrašene z vinsko trto, grozdjem, listjem in živalmi, ki so bile prvotno prekrite s pozlačenim usnjem. Prav tako so bili v pozlačeno usnje oblečeni spodnji deli sten.
Ni komentarjev:
Objavite komentar