Uvod v zgodovino Slovencev

"Zgodovina" - v zabavni preobleki

V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih Alp naselili Slovani. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je prišel po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo leta 568. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani.

Skozi svetlješa in temnejša obdobja zgodovine Slovencev vas bo popeljal David - kot fant brez imena:

Pričakovanje

"Ljubiti" - imeti rajši od sebe

Nosečnost je v življenju vsake ženske in njene družine prav gotovo nekaj posebnega. Je mnogo več kakor le velik trebuh, otekli gležnji, slabosti in nespečnost – nosečnost je pričakovanje novega bitja, novih odnosov, nove ljubezni.

Beneški Karneval

"Poplava" - glav, ne vode

Benetke - mesto med morjem in nebesi, polno mistike ter razpeto med resničnostjo, domišljijo in sanjami, s svojimi neštetimi ozkimi ulicami, mostovi in kanali predstavlja odlično kuliso za krinko, nošenje dvoumnih mask in kršenje pravil.


Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko je bilo treba stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram in od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršna niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. Tako je beneški karneval razglašen za javni praznik.

Kar nekaj stoletij se je beneški karneval pričenjal na prvo nedeljo v oktobru in se stopnjeval do vrhunca na Pustni torek, dan pred postom. Sama beseda „karneval" je nastala iz latinskega izraza carnem levare (prenehati uživati meso). Izraz se nanaša na postni čas, oziroma na pepelično sredo, ko so se ljudje na nek način poslavljali od mesa in pripravljali na post.

Decembrska Budimpešta

"Palača" - čisto na robu gozda

Budimpešta je z 525 kvadratnimi kilometri in nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev prestolnica Madžarske, mesto ki ga deli reka Donava. Je središče političnega, kulturenega, poslovnega in industrijskega razvoja v državi.

Železna cesta

"Pot" - ni vedno ravna

Prva vlečna vozila, ki so jih vlekli konji, so se pojavila pred vsaj 2000 leti v Grčiji, Malti in delih Rimskega imperija. Tiri so bili izklesani v kamen. Znova so se začeli pojavljati v Evropi okoli leta 1550, uporabljen pa je bil večinoma les. Proti koncu 18. stoletja so se začele pojavljati železne tirnice. Britanski gradbeni inženir William Jessop je zasnoval tirnico, ki naj se uporabi s kolesi z robnim vencem. Leta 1802 je Jessop odprl Surrey Iron Railway v južnem Londonu. To je najverjetneje prva javna železnica, poganjali pa so jo konji.

Železniški transport je eden od najbolj energetsko učinkovitih načinov motoriziranega kopenskega transporta. Tirnice omogočajo zelo gladko in trdno površino, na katerih se kolesa vlaka kotalijo z zelo majhno količino trenja. Potovanje je bolj udobno kot večina drugih oblik kopenskega transporta hkrati pa še varčuje z energijo. Vlaki imajo majhno čelno površino glede na razmerje tovora, ki ga prevažajo, kar precej zmanjša tudi zračni upor in s tem porabo energije. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz dane tone tovora (oz. danega števila potnikov) kot pa cestni transport.

Rdečelaska

"Pogled" - tik pred

Med ljudmi že od nekdaj vlada prepričanje, da so rdečelaske bolj temperamentne. Pa kaj bi govoril...

Črno na črnem

"Tir" - začetek in konec

Organiziran transport je še kako pomemben za uspešno delovanje tako družbe kot sistema. V prvi vrsti velja omeniti transport dobrin. Marsikdo si ne predstavlja koliko logistike je potrebne, da so police v trgovinah vedno polne. Pa tudi premog ne pade v peč sam od sebe. Železnica predstavlja ključno vlogo pri transportu premoga.