Beneški Karneval

"Poplava" - glav, ne vode

Benetke - mesto med morjem in nebesi, polno mistike ter razpeto med resničnostjo, domišljijo in sanjami, s svojimi neštetimi ozkimi ulicami, mostovi in kanali predstavlja odlično kuliso za krinko, nošenje dvoumnih mask in kršenje pravil.


Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko je bilo treba stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram in od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršna niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. Tako je beneški karneval razglašen za javni praznik.

Kar nekaj stoletij se je beneški karneval pričenjal na prvo nedeljo v oktobru in se stopnjeval do vrhunca na Pustni torek, dan pred postom. Sama beseda „karneval" je nastala iz latinskega izraza carnem levare (prenehati uživati meso). Izraz se nanaša na postni čas, oziroma na pepelično sredo, ko so se ljudje na nek način poslavljali od mesa in pripravljali na post.