Neskončna bližina

"Ideje" - neskončno blizu

Delavski dom je v okviru projekta Trbovlje - Novomedijsko Mesto (TNM) v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana pripravil predavanje in predstavitev novomedisjkih del umetniške akademije iz Milana. Po predavanju je sledila še video delavnica z naslovom "Neskončna bližina" pod mentorstvom mag. Marka Glavača.

Ledenica 2.0

"Ledenica 1.0" - Skaterska nebesa v Trbovljah

Leta 2006 so mladi pod mentorstvom Mladinskega centra Trbovlje pridobili sredstva za izgradnjo športnega objekta, ki je omogočal športno udejstvovanje rolkarjem, rolarjem in bmx kolesarjem. Kmalu je v parku zaživela mladina, z njo pa tudi park sam. Danes, 5 let po tem, so se mladi spet združili in v pičlih dveh mesecih prenovili objekt. Park je doživel temeljito prenovo in tako spet postal varen kraj, namenjen zabavi mladim. Tudi tokrat je znaten del sredstev za obnovo prispevala Občina Trbovlje.

Nekoč je bilo

"Gradbišče" - rasel je mladinski center

Trbovlje je nekoč že imelo hotel, Hotel Rudar, ki ga je dopolnjeval trgovski kompleks. Kompleks je ostal do danes, hotel pa je doživel transformacijo v stanovanjski blok. Turizem v Zasavju se v zadnjih letih spet prebuja. Navsezadnje imajo gostje tu tudi kaj početi: si ogledati muzej, obiskati dve galeriji, se sprehoditi po industrijski poti cementarne, spoznati stara stanovanja rudarjev, se sprehoditi po parkih na okoliških hribih... Končno pa lahko v Trbovljah tudi prespijo v novo zgrajenem mladinskem hotelu. Trbovlje niso le črna luknja, so luknja v vesolje.

Zapuščena

Besedilo bi bilo odveč.

Matej Grahek: 55. obletnica Delavskega doma Trbovlje

"Solo" - Na klavirju ga je spremljal pianist Tadej Horvat.

Matej Grahek je bil rojen leta 1974 v Trbovljah. Je solo flavtist Slovenske filharmonije, prof. na Srednji glasbeni šoli Ljubljana in docent za flavto na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je opravil podiplomski študij pri prof. Fedji Ruplu. Dve leti se je izpopolnjeval na salzburškem Mozarteumu pri prvi dami flavte, Ireni Grafenauer. V času študija je prejel vrsto prvih nagrad na tekmovanjih mladih glasbenikov v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji, 2001 pa je bil finalist mednarodnega tekmovanja EBU v Bratislavi. S pihalnim kvintetom ArtVento se je v letu 2006 uvrstil v četrtfinale, med 8 najboljših, na mednarodnem tekmovanju ARD v Münchnu.

Solistično nastopa s Slovensko filharmonijo, z Big Bandom RTV Slovenija, sodeluje pa tudi z različnimi komornimi skupinami, s katerimi nastopa doma in v tujini (Avstrija, Italija, Nemčija, Hrvaška, Srbija, Madžarska, Češka, Nizozemska, Španija in ZDA, med drugimi). Matej Grahek je posnel sedem zgoščenk, od tega štiri solistične.

Katja Oblak, Julij Borštnik: Vzgib in možnosti

"Telo" - gib

Katja raziskuje percepcijo telesa v sodobnem prostoru in išče doživetje pristnosti v prostoru, ki telesu vrača stvarna dimenzije. Preko lastne izkušjne giba išče oblike trajajočega in gibajočega telesa.

Julij premišljuje o rešitvah. Predno so realizirane so vse potencialno možne, a takoj ni mogoče oceniti njihovih dobrih ni slabih lastnosti. Ovire pri odkrivanju le teh so predvsem v privajenih vzorcih mišljenja, zanemarjanju domišljije ter izogibanju spremembam. Premislek o potencialu še neznanih možnostih ter njihov vstop v realnost je v trenutni družbeni situaciji vreden pozornosti.

Vzreja fazanov

"Prostovojstvo" - Vodja vzreje

Na območju rudnika Trbovlje - Hrastnik lovska družina Trbovlje ob pomoči še živečih lokalnih podjetij že vrsto let vzreja zajce, zadnjih par let pa tudi fazane. Namen vzreje je poselitev okoliških gozdov z omenjenima vrstama. Poselitev in uravnoteženje populacije je zaradi velike količine plenilcev dolgotrajen proces, a ne nemogoč. Vsi člani lovske družine delo opravljajo prostovoljno v svojem prostem času.

Street Dance Show 2

"Levitacija" - navidezna breztežnost

Luka Mravlje in Urban Tratnik sta letos spet pripravila Street Dance Show, drugi povrsti. Brez dvoma sta z novimi točkami in posebnimi gosti upravičila pričakovanja in moderne plese približala publiki. Da je bil šov res prava paša za oči, pa se prepričajte v nadaljevanju:

Uvod v zgodovino Slovencev

"Zgodovina" - v zabavni preobleki

V 6. stoletju so se na širšem ozemlju vzhodnih Alp naselili Slovani. Prvi slovanski naselitveni sunek je datiran okoli leta 550, potekal pa je iz smeri današnje Moravske. Drugi slovanski sunek je prišel po odhodu Langobardov z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo leta 568. V izpraznjeni prostor so se začeli naseljevati Avari in Slovani.

Skozi svetlješa in temnejša obdobja zgodovine Slovencev vas bo popeljal David - kot fant brez imena:

Pričakovanje

"Ljubiti" - imeti rajši od sebe

Nosečnost je v življenju vsake ženske in njene družine prav gotovo nekaj posebnega. Je mnogo več kakor le velik trebuh, otekli gležnji, slabosti in nespečnost – nosečnost je pričakovanje novega bitja, novih odnosov, nove ljubezni.

Beneški Karneval

"Poplava" - glav, ne vode

Benetke - mesto med morjem in nebesi, polno mistike ter razpeto med resničnostjo, domišljijo in sanjami, s svojimi neštetimi ozkimi ulicami, mostovi in kanali predstavlja odlično kuliso za krinko, nošenje dvoumnih mask in kršenje pravil.


Najstarejši zapisi o beneškem karnevalu segajo v leto 1094, ko je bilo treba stare poganske navade nekako prilagoditi krščanskim razmeram in od takrat se redno pojavljajo letna poročila o bleščečih praznovanjih, kakršna niso poznali niti najimenitnejši dvori po Evropi. Leta 1296 je beneški senat uradno določil praznovanje na zadnji dan pred postom. Tako je beneški karneval razglašen za javni praznik.

Kar nekaj stoletij se je beneški karneval pričenjal na prvo nedeljo v oktobru in se stopnjeval do vrhunca na Pustni torek, dan pred postom. Sama beseda „karneval" je nastala iz latinskega izraza carnem levare (prenehati uživati meso). Izraz se nanaša na postni čas, oziroma na pepelično sredo, ko so se ljudje na nek način poslavljali od mesa in pripravljali na post.

Decembrska Budimpešta

"Palača" - čisto na robu gozda

Budimpešta je z 525 kvadratnimi kilometri in nekaj manj kot dvema milijonoma prebivalcev prestolnica Madžarske, mesto ki ga deli reka Donava. Je središče političnega, kulturenega, poslovnega in industrijskega razvoja v državi.

Železna cesta

"Pot" - ni vedno ravna

Prva vlečna vozila, ki so jih vlekli konji, so se pojavila pred vsaj 2000 leti v Grčiji, Malti in delih Rimskega imperija. Tiri so bili izklesani v kamen. Znova so se začeli pojavljati v Evropi okoli leta 1550, uporabljen pa je bil večinoma les. Proti koncu 18. stoletja so se začele pojavljati železne tirnice. Britanski gradbeni inženir William Jessop je zasnoval tirnico, ki naj se uporabi s kolesi z robnim vencem. Leta 1802 je Jessop odprl Surrey Iron Railway v južnem Londonu. To je najverjetneje prva javna železnica, poganjali pa so jo konji.

Železniški transport je eden od najbolj energetsko učinkovitih načinov motoriziranega kopenskega transporta. Tirnice omogočajo zelo gladko in trdno površino, na katerih se kolesa vlaka kotalijo z zelo majhno količino trenja. Potovanje je bolj udobno kot večina drugih oblik kopenskega transporta hkrati pa še varčuje z energijo. Vlaki imajo majhno čelno površino glede na razmerje tovora, ki ga prevažajo, kar precej zmanjša tudi zračni upor in s tem porabo energije. Pod normalnimi pogoji vlak porabi 50 do 70 odstotkov manj energije za prevoz dane tone tovora (oz. danega števila potnikov) kot pa cestni transport.

Rdečelaska

"Pogled" - tik pred

Med ljudmi že od nekdaj vlada prepričanje, da so rdečelaske bolj temperamentne. Pa kaj bi govoril...

Črno na črnem

"Tir" - začetek in konec

Organiziran transport je še kako pomemben za uspešno delovanje tako družbe kot sistema. V prvi vrsti velja omeniti transport dobrin. Marsikdo si ne predstavlja koliko logistike je potrebne, da so police v trgovinah vedno polne. Pa tudi premog ne pade v peč sam od sebe. Železnica predstavlja ključno vlogo pri transportu premoga.