Luč v fotografiji je ključnega pomena. Brez vira svetlobe ni fotografije. V osnovi ločimo dve vrsti luči - osvetiltev: direktno in indirektno.
Direktna osvetlitev je tista, kjer izvor svetlobe neposredno osvetljuje motiv. Izvori svetlobe so ponavadi točkasti (svetilna površina je majhna) in ponavadi ustvarijo trde sence z močnimi robovi, sploh če so zelo oddaljeni od motiva. Pri indirektni osvetlitvi pa vir svetlobe osvetljuje drugo površino od katere se sveloba razprši (ali difuzira) proti motivu. Z večanjem osvetlitvenene površine postajajo sence vse manj ostre. Primera direktne in indirektne svetlobe lahko opazujemo na prostem. V jasnem vremenu Sonce (točkasti vir) ustvarja ostre sence in poudarja reliefe na površinah, medtem ko v oblačnem vremenu kot vir svetlobe deluje celo nebo (difuzor), ki ne meče trdih senc.
Bliskavice (vgrajene in dodatne) delujejo kot točkasti viri svetlobe. Boljše bliskavice nam omogočajo, da jih zavrtimo v poljubno smer (vertikalno in horizontalno) in jih usmerimo v odbojno površino. Ponavadi je to stena ali strop, ki se tako prelevi v ogromen difuzor s katerim ustvarimo mehke sence. Ker se veliko svetlobe razprši (nekaj pa jo vsrka tudi površina sama), za tako osvetljevanje potrebujemo več svetlobe - močnejšo bliskavico.
Pogosto pa se zgodi, da ob sebi nimamo primerne odbojne površine, oziroma potrebujemo absolutno kontrolo nad osvetlitvijo. V takem primeru nam je v pomoč studijski dežnik. Obstajata dve verziji dežnikov: beli (difuzni) in srebrni (obojni). Oba povečata površino osvetlitvene površine in zmehčata sence - a z majhno razliko. Beli svetlobo prepusti skozi, jo razbije v več smeri in osvetli širše področje, srebrni pa svetlobo odbije, usmeri v snop in zato osvetli ožje področje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar